Zgodovina

Ustanovitev Goriške ljudske posojilnice
Začetki slovenskega posojilništva na Goriškem segajo v leto 1883, ko je bila ustanovljena Goriška ljudska posojilnica. V zadnjih letih devetnajstega stoletja do prve svetovne vojne je ob naglem razvoju trgovsko obrtniškega potenciala slovenskega prebivalstva nastala potreba po bančni ustanovi.

Ustanovitev Trgovsko-obrtne zadruge
Leta 1897 je bila ustanovljena Trgovsko-obrtna zadruga, prva slovenska finančna organizacija v Gorici v kateri so intelektualci, posestniki, obrtniki in trgovci združili kapital, da bi samostojno spodbujali gospodarski razvoj in poslovno uveljavitev članov ter skupnosti. S tem namenom so leta 1904 tudi zgradili Trgovski dom.

Ustanovitev Slovenske kmečke stranke
Sledile so druge pobude na gospodarskem področju, s katerih je leta 1907 nastala Slovenska kmečka stranka kot tretja politična sila med klerikalno in narodno-napredno stranko. Prav v okviru tega gibanja se je kmalu razvil projekt za nov bančni zavod.

Ustanovitev Kmečke banke
»Kmečka banka registrirana zadruga z omejenim jamstvom« je bila ustanovljena 10. marca 1909. Prvi sedež je bil Na Kornu v palači Attems. Nato se je zaradi vojne bančni zavod umaknil v zaledje. Po koncu spopadov, ki so prizadejali predvsem ozemlje naselieno s Slovenci, se je poslovanje vrnilo v Gorico čeprav je bil gospodarski potencial zaradi vojnih posledic skoraj ničen. Pomoč, ki je prihajala, je zanemarjala slovenske kraje in slovensko prebivalstvo, zato je bila potrebna samopomoč.

Obdobje med dvema svetovnima vojnama
Med dvema svetovnima vojnama je banka poslovala Na Kornu št. 12. Sredi dvajsetih let so ji ime poitalijančili v Banca Agricola; kljub temu, da je bil pritisk oblasti velik, banka ni prekinila s poslovanjem in je edini slovenski bančni zavod v Gorici, ki je preživel obdobje fašističnega raznarodovanja in to predvsem zaradi omejenega poslovanja in tesne povezanosti s članstvom.

Obdobje po 2. svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni so se odprle nove možnosti. Bančni zavod je pričel financirati zlasti trgovino in bil povezovalec na gospodarskem področju ob, v začetku, še nestabilni meji. Poslovanje se je iz Morellijeve ulice št. 20, preselilo v večje prostore v Gosposki ulici (ul.Carducci) št. 14. Leta 1946 je promet zaradi inflacije in potrebe po obnovi domov ter gospodarskih dejavnosti nadpovprečno rastel in dosegel petstokrat večjo vrednost kot leta 1944.

Sprememba statuta
Leta 1950 je Kmečka banka prilagodila statut italijanski zakonodaji in postala zadružni konzorcij z omejenim jamstvom. Trgovanje ob meji in tudi z notranjostjo sosednih držav je začelo naraščati, večali so se pologi in tudi potreba po kreditih. Prostori v Gosposki ulici so postali pretesni in banka se je preselila v Morellijevo ulico št. 14.

Nakup stavbe na Verdijevem korzu št. 51
Leta 1971 je banka kupila stavbo na Verdijevem korzu št. 51 ter jo novembra 1980 usposobila za poslovanje. Delovanje Kmečke banke je močno zaživelo vzporedno z vlogo, ki jo je Gorica postopoma pridobila na obmejnem območju ne le med dvema državama, temveč tudi na relaciji Vzhod - Zahod. Kasneje je banka dodatno razvila poslovanje in odprla podružnici v Krminu ter pri mejnem prehodu Rdeča hiša. Del dobička je banka vedno namenjala goriškim društvom, ustanovam, šolskim zavodom in v socialno dobrodelne namene (Zeleni križ). Podpirala je njihovo delovanje, izdajo knjig in omogočila marsikatero pobudo.

Izredna uprava in preoblikovanje v delniško družbo
V začetku devetdesetih let je prišlo na evropski ter krajevni ravni do velikih sprememb in premikov. Banka slovenske narodne skupnosti v Gorici se spremembam ni mogla izogniti. Pod pritiskom centralne banke, ki je imenovala izredno upravo, je bila leta 1996 Kmečka banka preoblikovana v delniško družbo in med delničarje je s pomembnim deležem pristopila bančna skupina CAER. Na začetku leta 1997 so odprli podružnico v Trstu in kupili stavbo nasproti glavnega sedeža na Verdijevem korzu št.40.

Ustanovitev družbe KB1909
Ob koncu stoletja je spet prišlo do sprememb: bančno poslovanje je prevzela Čedajska ljudska banka (Banca Popolare di Cividale) in slovenski delničarji so v družbi, ki je leta 1909 začela poslovati kot banka, ohranili finančno poslovanje in nepremičnine ter jo preimenovali v »KB1909 Società finanziaria per azioni - Finančna delniška družba«.

Prenova prostorov in nastanek KBcentra
Družba KB1909 je leta 2009 zaključila prenovo prostorov nepremičnine v Verdijevem korzu št. 51 in stavbo poimenovala KBcenter. Prostore je takoj za tem dala v rabo društvom in ustanovam slovenske narodne skupnosti v Italiji. Danes je lastništvo KBcentra prevzela nepremičninska družba Alpe srl.